in počitniških utrinkov... Naredili smo enkup peščenih potičk in gradov, našli veliko rakcev, polžkov in školjkic (in jih vse pridno pometali nazaj v vodo), gledali šone (=čolne), ki naše dete obožuje, da o kopanju sploh ne govorim. ;) Prvi stavek, ko je zjutraj odprl oči, je bil: "Opa do dodi!" (kopat v vodi) - ja. tako zelo se je moj mali Vito vživel in užival na morju....
Me pa vedno znova še preseneti, da so (kljub vsem opozorilom kako je sonce nevarno in škodljivo in da se je zmeraj treba namazati z visokim zaščitnim faktorjem) plaže še vedno najbolj polne, ko je sonce najmočnejše (opoldan). Ljudje so roza, pa se kljub vsemu še vedno sončijo in ne zaščitijo kože...
Na poti nazaj smo se ustavili še v Splitu in si malo ogledali stari del mesta. Všeč so mi te njihove ozke kamnite uličice, ki so tudi po vrhuncu sezone še vedno nabito polne...
...po mestu imajo takšne lične stojnice z handmade izdelki (a niso lušne?):
Pred Dioklecijanovo palačo stoji kip Grgurja Ninskega, pravijo, da če ga primeš za palec in si nekaj zaželiš, da se bo želja uresničila. Sama imam eno prav takšno sliko iz otroštva (bila sem malenkost starejša od Vita). :))
Lep pozdrav,
Suzi
Ste bili pa pridni na morju in vidim, da zelo uživali. Sta si kaj lepega zaželela? :))
OdgovoriIzbrišiTudi mi smo letos božali Grgurjev palec, samo ne v Splitu, ampak v Ninu ;)
OdgovoriIzbriši